Sporočilo

PDFnatisniE-pošta

 
ZGODOVINA KMETIJSKE ZADRUGE RADGONA, z.o.o.
 
 
V preteklosti je imelo slovensko zadružništvo izredno pomembno vlogo v narodnostnem in gospodarskem področju. Doživljalo je svoje vzpone in padce. Toda ostalo je in je še naprej sposobno se boriti za hitrejši razvoj kmetijstva.
Tako je v začetku 1948 leta stopilo kmetijsko zadružništvo v novo obdobje. Že leta 1947 so bile dane smernice postopnega razvoja našega kmetijstva. Pričeli so ustanavljati splošne kmetijske zadruge in jim priključevati nabavo prodajne, živinorejske in druge zadruge. V tem času je bilo na slovenskem 1151 kmetijskih zadrug. Skoraj vsaka vas je imela svojo zadrugo. Vendar so bile te zadruge premajhne in jih je večina gospodarila nerentabilno z izgubo. Zato so se zadruge začele združevati in število zadrug se je začelo zmanjševati. V letu 1949 pa se je začelo ustanavljanje kmetijskih obdelovalnih zadrug.
V tem času so kmetijske zadruge postajale vedno močnejši družbeni in gospodarski dejavniki na vasi. Zadruge so bile organizacije proizvodnje, začelo se je proizvodno sodelovanje, uvajala se je sodobna tehnologija, organizirale hranilno kreditne službe itd. Prirejale so razna posredovanja, strokovne ekskurzije, seminarje in razstave. Zadruge so imele številne pospeševalne odbore, organizirale so posebne sekcije, aktive mladih zadružnikov in kmečkih žena. Vsa organiziranost je bila namenjena za vsestranski razvoj kmečkega gospodarstva.
 
Podobno kot so je razvijalo zadružništvo v Sloveniji, velja za zadružništvo v občinah Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače.
 
Po drugi svetovni vojni zasledimo prve poizkuse ustanavljanja kmečkih zadrug v naši občini. Prva ustanovna skupščina Nabavno prodajne zadruge z.o.j. Gornja Radgona je bila 21.julija 1938. Vendar ta zadruga ni bila nikoli registrirana, ker so njeni ustanovitvi nasprotovali radgonski trgovci, ki so v tej zadrugi videli preveliko konkurenco.
Vendar ustanovitelji niso popustili, že 27.marca 1939 je bil sklican ustanovni zbor Kmetijske blagovne zadruge z.o.j. v Gornji Radgoni, ki je bila dejansko naslednik Nabavno prodajne zadruge, ustanovljene v letu 1938, ki se ni mogla registrirati.
 
Ta zadruga je uspešno poslovala vse do izbruha druge svetovne vojne.
Kmetijska blagovna zadruga z.o.j. se je predvsem ukvarjala z nabavo materiala potrebnega za kmetijstvo, kot so bila takrat umetna gnojila, oljne tropine, petrolej itd., odkupovala pa je živino – predvsem za izvoz v Italijo. Odkupovala je tudi pšenico. Zanimivo je, da je le s težavo odkupila en vagon pšenice. Že takrat pa je ta zadruga odkupovala tudi jabolka in jih izvažala v Nemčijo. Ta zadruga je imela v programu gradnjo večje sušilnice za sadje, ki naj bi se gradila v bližini opekarne in bi krila potrebe za celotno občino. Vendar do realizacije ni prišlo, ker so vmes posegli vojni dogodki.
Ves čas poslovanja so k zadrugi pristopali novi člani in to s področja takratne celotne občine. Tako zasledimo, da so bili včlanjeni kmetje iz Dražen vrha, Trat, Kunove, Vidma itd. Člani so bili v glavnem večji, dobro situirani kmetje.
Delovanje te zadruge je bilo prekinjeno z okupacijo 6.4.1941 in je zadružništvo mirovalo vse leta 1945.
 
Že meseca decembra 1945 je bil v Radgoni sklican ustanovni zbor Nabavno-prodajne zadruge.
 
Dne 17.februarja 1946 je prišlo do formalne združitve Kmetijske blagovne zadruge
(ki je bila ustanovljena v letu 1939 in je bila vpisana v sodni register v Murski Soboti) in novoustanovljene Nabavno prodajne zadruge z.o.j. v enotno zadrugo z imenom Nabavno prodajna zadruga z.o.j. Gornja Radgona.
 
V tem obdobju po letu 1945 so bila na področju občine ustanovljene številne Nabavno prodajne oz. takoimenovane »NAPROZE«. Osnovna dejavnost teh zadrug je bila oskrba članov s potrošnim blagom, oziroma pravilneje razdeljevanjem najosnovnejših artiklov, ki so bil v tistih časih pač na razpolago.
Zadnja seja upravnega odbora Nabavno prodajne zadruge z.o.j. Gornja Radgona je bila de 15.januarja 1948, na kateri se je že razpravljalo o reorganizaciji oziroma ustanovitvi Kmetijske zadruge.
 
Dne 17.5.1948 je bila na skupščini ustanovljena KMETIJSKA ZADRUGA RADGONA, z omejenim jamstvom v Gornji Radgoni.
 
Leto 1948 je značilno za ustanavljanje kmetijskih zadrug v Sloveniji, pa tudi v naših občinah, v katerih je bilo v tem obdobju ustanovljenih preko 30 malih zadrug, v glavnem so se reorganizirale iz bivših NAPROZ.
 
Vse te male zadruge so delovale v glavnem do leta 1955, ko so se začele združevati.
V istem obdobju, oziroma v letu 1949 je v Sloveniji stekla tudi kampanja za ustanavljanje kmetijskih obratovalnih zadrug, in to na podlagi leta 1949 sprejetega zakona o kmetijskih obdelovalnih zadrugah. Začela se je obširna politična akcija za vključevanje kmetov v te zadruge. Na vasi je ta akcija naletela na odpor kmetov, saj je šlo za kolektivizacijo kmetijstva, za katero se kmetje, stoletja navezani na lastništvo svoje zemlje, niso mogli navduševati. V naši občini je bilo največ obdelovalnih zadrug ustanovljenih v apaški kotlini. Tu je bil odpor manjši, oziroma ga ni bilo, ker so bili na tem področju naseljeni kolonisti, ki so prevzeli zemljo od izseljenih oseb. Tako so bile ustanovljene Kmetijsko obdelovalne zadruge v Lutvercih, Segovcih, Apačah, Žepovcih, Podgorju, Stogovcih, na področju Janževega Vrha pa je bila ustanovljena Vinogradniško obdelovalna zadruga.
Te zadruge so temeljile na skupnem obdelovanju v zadrugo vloženih zemljišč, član pa si je lahko obdržal ohišnico. Skupno pridelani pridelki so se med člane delili na osnovi vloženega dela, tako imenovanih »trudodnevov«. Nekaj pridelkov se je prodalo, denar se je delil med člane po istem načelu.
Zaradi pomanjkanja mehanizacije in strokovnega kadra te zadruge niso dosegale pomembnejših uspehov v proizvodnji, saj so bili hektarski donosi običajno manjši od donosa privatnega kmeta. Izjema je bila KOZ Žepovci, ki je izredno dobro gospodarila in se tudi najdlje obdržala.
V letu 1955 so te zadruge postopoma prešle v likvidacijo. Obdobje po letu 1948 je značilno še po akciji za gradnjo zadružnih domov, gradnja je potekala s prostovoljnim delom.
Po znani resoluciji Informbiroja v letu 1948 so se za našega kmeta pričeli težki časi. Zaradi blokade je država morala uvesti obvezni odkup kmetijskih pridelkov, dostikrat se je dogajalo, da so bile predpisane obveze večje od tistega, kar je kmet zmogel oddati. Sledili so prisilni odkupi, oziroma se je kmetu enostavno odpeljala živina ali zaplenilo zemljišče, ker ni mogel izpolniti obveze. V tem času se je na veliko sekal les na Pohorju namenjen za izvoz, kmetje so morali dati na razpolago vprežno živino, predvsem konje, ki so nato več mesecev na Pohorju vozili les.
 
Po letu 1954 je prišlo do združevanja malih kmetijskih zadrug v večje zadruge, ki so se ustanavljale v večjih centrih občine. Tako zasledimo v zadružnem registru, ki je v Mariboru, da so bile leta 1955 vpisane naslednje zadruge:
-       Kmetijska zadruga Videm ob Ščavnici
-       Kmetijska zadruga Kapela
-       Kmetijska zadruga Slatina Radenci – Šratovci
-       Kmetijska zadruga Apače – Lešane
-       Kmetijska zadruga Radgona, kateri so se kasneje
(v letu 1964) priključile ostale zadruge
 
Kot je že bilo omenjeno, so se k Kmetijski zadrugi Radgona priključile kasneje ostale zadruge v občini, tako da je po letu 1961 delovala v občini le še ena zadruga. Prva se je priključila Kmetijska zadruga Lutverci in sicer že 24.3.1956. Vse ostale večje zadruge, ki so bile ustanovljena v letu 1955 pa so se priključile za zadrugi Radgona v letu 1961, v zadružnem registru zasledimo, da je z dnem 10.4.1961 vpisana naslednja pripojitev:
 
-       Kmetijska zadruga Apače – Lešane
-       Kmetijska zadruga Slatina Radenci – Šratovci
-       Kmetijska zadruga Videm ob Ščavnici
-       Kmetijska zadruga Ivanjci
 
Tako smo imeli v naši občini od leta 1961 dalje le še eno zadrugo, to je Kmetijsko zadrugo Radgona, ki je s svojim delovanjem pokrivala celotno območje občine. Ta zadruga je bila že dokaj dobro opremljena s kmetijsko mehanizacijo, s katero je vršila usluge kmetom.
 
V obdobju po letu 1961 je zadružništvo v občini doseglo vidne uspehe pri povečanju kmetijske proizvodnje, zadruga pa je imela tudi lastno ekonomijo v Spodnji Ščavnici s cca 100 ha zemlje. Žal to obdobje ni trajalo dolgo, že v letu 1962 je stekla akcija za podružabljanje zemlje. Tako so družbena posestva že v letu 1962 odkupila od kmetov 343 ha zemlje, že za leto 1963 pa je bil postavljen plan za odkup 460 ha zemlje od kmetov. Ta proces je potekal zlasti v apaški kotlini, kjer se veliko kolonialistov ni asimiliralo in so se odseljevali, pred tem pa odprodali stroje, ki so jih v glavnem kupovali kmetje iz Prekmurja, rušili so gospodarska poslopja ter prodajali gradbeni material. Ker je uradna kmetijska politika dajala vso prednost družbenim kmetijskim organizacijam je zasebni sektor vse bolj zaostajal.
 
Tako je Kmetijska zadruga Radgona, ki je sicer dobro gospodarila in izkazala dobiček v poslovanju, morala kloniti pod političnim pritiskom in se priključiti v letu 1964, točneje s 1.5.1964 k Kmetijskemu kombinatu Radgona. Po tem času pa vse do sprejetja Zakona o združenem delu je bil zasebni sektor kmetijstva le še privesek, katerega glavna naloga je bila zagotavljati živino in druge pridelke za odkup, medtem ko se za kmeta samega in njegovo proizvodnjo nihče ni dosti brigal.
 
Po sprejetju Zakona o združenem delu, pa so kmetje – sicer še vedno v okviru Kmetijskega kombinata organizirali posebno Temeljno organizacijo združenega dela – KMETIJSKO KOOPERACIJO Radgona, ki je znova imela svoje samoupravne organe in je tudi samostojno ugotavljala dohodek.
TOZD Kmetijska kooperacija je bila organizirana na referendumu dne 26.12.1977, poslovala pa je do 31.12.1978.
 
Dne 25.12.1978 je slovenska skupščina sprejela Zakon o združevanju kmetov. Že v teku razprave o tem zakonu so se kmetje skupaj z odgovornimi delavci v TOZD-u Kmetijska kooperacija v sestavi KK Radgona temeljito pripravljali na novo organiziranost in pripravljali pogoje za samostojnost kmetijske zadruge.
Dne 3.12.1978 so kmetje na referendumu odločili, da se TOZD Kmetijska kooperacija izloči iz sestava KK Radgona in so organizirali Temeljne zadružne organizacije v Apačah, Radgoni in Vidmu, s tem da se te temeljne zadružne organizacije hkrati združijo v Kmetijsko zadrugo Radgona. Referendum je v celoti uspel in tako so kmetje v naši občini znova dobili svojo lastno organizacijo KMETIJSKO ZADRUGO RADGONA ki je pričela poslovati 01.01.1979.
 
Pod imenom Kmetijska zadruga Radgona je bila zadruga ustanovljena iz bivšega TOZD Kmetijska kooperacija 3.decembra 1978. V zadrugo so bile združene tri temeljne zadružne organizacije:
-       TZO Apače s sedežem v Apačah, vključeval je zadružni enoti Apače in Stogovci
-       TZO Radgona – Radenci s sedežem v Gornji Radgoni, vključeval je zadružni enoti Radgona in Radenci
-       TZO Videm – Ivanjci s sedežem v Vidmu (današnji Sveti Jurij), vključeval je zadružni enoti Videm in Ivanjci
 
Administrativna, komercialna, pravna ter računovodska dela za vse TZO-je pa so se opravljala v delovni skupnosti skupnih služb.
V okviru zadruge je delovalo pet strojnih skupnosti, ena vinogradniška in ena sadjarska skupnost. V tem obdobju je bila postavljena sušilnica in silosi za sušenje žitaric in skladiščenje v Črncih. Vse je bilo usmerjeno predvsem v povečanje tržne proizvodnje. Tako je bila med letom 1980 in 1990 najpomembnejša govedorejska proizvodnja, delno pa tudi prašičerejska proizvodnja. Vzporedno z razvojem govedorejske in prašičerejske proizvodnje pa se je moralo razvijati tudi poljedelstvo. To smo dosegli z urejanjem kmetijskih zemljišč, ki so bila kisla in zamočvirjena. Manjše ureditve so bile že pred letom 1980, k večjim pa se je pristopilo med letom 1981 in 1992. Tako je bilo melioriranih in osušenih 4000 ha zemljišč. Obenem so tekle in bile izvedene tudi komasacije.
 
V letu 1990 se Kmetijska zadruga Radgona preoblikuje v enovito zadrugo ter ukine TZO Apače, TZO Videm-Ivanjci in TZO Radgona-Radenci.
 
Leta 1992 je bil sprejet zakon o zadrugah, ki je pravno uredil status in poslovanje zadrug. Kmetijska zadruga je uskladila svojo organiziranost z Zakonom o zadrugah. Uskladitev je vpisana v sodni register 7.7.1993. Na podlagi Zakona o zadrugah so kmetje postali člani zadruge s vplačilom svojega deleža, ki je v letu 1993 znašal 500 takratnih DEM, danes je članski delež vreden 1.070,00 EUR.